-
1 bottle
['botl] 1. noun(a hollow narrow-necked container for holding liquids etc: a lemonade bottle.) steklenica2. verb(to put into bottles.) ustekleničiti- bottle up* * *I [bɔtl]nounsteklenica; močna pijačafiguratively the bottle — popivanjeto know s.o. from the bottle — poznati koga od rane mladostiAmerican black bottle — strupII [bɔtl]nounotep sena ali slameto look for a needle in a bottle of hay — zaman iskati, zaman si prizadevatiIII [bɔtl]transitive verbspraviti v steklenice, ustekleničiti; slang zasačiti -
2 air
[eə] 1. noun1) (the mixture of gases we breathe; the atmosphere: Mountain air is pure.) zrak2) (the space above the ground; the sky: Birds fly through the air.) zrak, nebo3) (appearance: The house had an air of neglect.) videz4) (a tune: She played a simple air on the piano.) melodija2. verb1) (to expose to the air in order to dry or make more fresh etc: to air linen.) prezračiti2) (to make known: He loved to air his opinions.) izražati•- airbag- airily
- airiness
- airing
- airless
- airy
- airborne
- air-conditioned
- air-conditioner
- air-conditioning
- aircraft
- aircraft carrier
- airfield
- air force
- air-gun
- air hostess
- air letter
- airlift
- airline
- airliner
- air-lock
- airmail
- airman
- air pollution
- airplane
- airport
- air-pump
- air-raid
- airship
- airtight
- airway
- on the air
- put on airs / give oneself airs* * *I [wə]nounzrak, atmosfera; vetrič, prepih; videz, vedenje, obnašanje; arija, napev, melodijato be ( —ali go) on the air — govoriti, oddajati se po radiuby air — po zraku, z letalomto beat the air — zaman si prizadevati, prazno slamo mlatitito give o.s. airs — šopiriti seAmerican slang to give s.o. the air — odpustiti kogato go up in the air — razburiti, razjeziti se, pobesnetito keep s.o. in the air — pustiti koga v negotovostito walk ( —ali tread) on air — biti ves srečen; zibati se v srečiII [wə]1.transitive verbzračiti; sušiti; rešetati; ohladiti; figuratively objaviti; širokoustiti se;2.intransitive verbsprehajati se; domišljati sito air one's fine clothes — bahati, šopiriti seto air o.s. — iti na sprehod, sprehoditi se -
3 bay
[bei] I noun(a wide inward bend of a coastline: anchored in the bay; Botany Bay.) zalivII noun(a separate compartment, area or room etc (usually one of several) set aside for a special purpose: a bay in a library.) poseben oddelekIII 1. adjective((of horses) reddish-brown in colour.) rdeče rjav2. noun((also bay tree) the laurel tree, the leaves of which are used for seasoning and in victory wreaths.) lovor3. verb((especially of large dogs) to bark: The hounds bayed at the fox.) lajati* * *I [bei]nounbotany lovor; plural figuratively lovorike; American (tudi) magnolija, mirtaII [bei]nounzaliv, draga; tin; jez; senik; zaprt balkon, veliko okno; oddelek; pregrajaIII [bei]transitive verb & intransitive verbzavijati, lajati; spraviti v zadrego; zajezitiIV [bei]nounzavijanje, lajanje; figuratively stiskato be ( —ali stand) at bay, to turn to bay — biti v skrajni stiski; postaviti se po robu, biti pripravljen na najslabšeto bring ( —ali drive) to bay — spraviti v zagato, ugnati v kozji rogto hold ( —ali have, keep) at bay — zadrževati, brzdati, držati v šahuV [bei]1.adjectiverdečkasto rjav, kostanjeve barve;2.nounrjavec -
4 circle
['sə:kl] 1. noun1) (a figure (O) bounded by one line, every point on which is equally distant from the centre.) krog2) (something in the form of a circle: She was surrounded by a circle of admirers.) krog3) (a group of people: a circle of close friends; wealthy circles.) krog, sloj4) (a balcony in a theatre etc: We sat in the circle at the opera.) balkon v gledališču2. verb1) (to move in a circle round something: The chickens circled round the farmer who was bringing their food.) krožiti2) (to draw a circle round: Please circle the word you think is wrong.) obkrožiti* * *I [sɜ:kl]nounkrog, obroč; sfera; ciklus; okrožje; krožek; obseg; stantheatre dress circle — prvi balkonfiguratively to square the circle — skušati doseči nemogoče; zaman si prizadevatiII [sɜ:kl]1.transitive verbobkrožiti, obkoliti;2.intransitive verbkrožiti -
5 dead
[ded] 1. adjective1) (without life; not living: a dead body; Throw out those dead flowers.) mrtev2) (not working and not giving any sign of being about to work: The phone/engine is dead.) pokvarjen3) (absolute or complete: There was dead silence at his words; He came to a dead stop.) popoln2. adverb(completely: dead drunk.) popolnoma- deaden- deadly 3. adverb(extremely: deadly dull; deadly serious.) zelo- dead end- dead-end
- dead heat
- dead language
- deadline
- deadlock* * *I [ded]adjectivemrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)American colloquially dead above the ears — neumen, topoglavdead end — slepa ulica; figuratively zagataAmerican dead freight — nepokvarljiv tovorAmerican slang dead from the neck up — trapast, butastmilitary dead ground — ozemlje, ki je zunaj streljajadead letter — nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejodead level figuratively enoličnost, neučinkovitostto make a dead set on — napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamocolloquially dead men ( —ali marines) — izpite, prazne steklenicedead nuts on — popolnoma zaverovan, navdušen za kajdead office — pogrebni obredi, zadušnicadead reckoning marine približna ocena (dolžine poti)dead stock — mrtvi kapital; neprodajno blagodead weight — lastna teža; figuratively huda ovira napredkadead wood — posušen les; izvržek, izbirekdead silence — popolna, mrtva tišinaII [ded]adverbskrajno, popolnoma, docelato cut s.o. dead — ignorirati koga, ne pozdraviti gaIII [ded]nounsmrtna tišina, mrtvilothe dead plural mrtvi, pokojniki, umrlicolloquially on the dead — odločno, resno; plural mineralogy jalovina -
6 file
I 1. noun(a line of soldiers etc walking one behind the other.) vrsta2. verb(to walk in a file: They filed across the road.) hoditi v vrstiII 1. noun1) (a folder, loose-leaf book etc to hold papers.) mapa2) (a collection of papers on a particular subject (kept in such a folder).) kartoteka3) (in computing, a collection of data stored eg on a disc.) datoteka2. verb1) (to put (papers etc) in a file: He filed the letter under P.) uvrstiti v kartoteko2) (to bring (a suit) before a law court: to file (a suit) for divorce.) začeti sodni postopek•- filename- filing cabinet III 1. noun(a steel tool with a rough surface for smoothing or rubbing away wood, metal etc.) pila2. verb(to cut or smooth with a file: She filed her nails.) piliti- filings* * *I [fail]nounpilafiguratively izgotovitev, dovršitev; slang navihanec, premetenec; slang a close file — velik skopuhfiguratively it needs the file — treba ga je še izpilitislang old ( —ali deep) file — navihanec, premetenec; tovarišII [fail]transitive verbpiliti; figuratively izpiliti, popravitiIII [fail]nounkup aktov; arhiv, kartoteka, register za dokumente; urejanje aktovIV [fail]transitive verburejati (akte, dopise), registrirati; American vložiti prošnjo ( with pri)to file away — dati v arhiv, registriratiV [fail]nounmilitary vrsta, kolona; četarank and file — podčastniki in prostaki; povprečni ljudjeVI [fail]transitive verb & intransitive verbv vrsto (se) postaviti; military defilirati, korakati v gosjem redu -
7 fool
[fu:l] 1. noun(a person without sense or intelligence: He is such a fool he never knows what to do.) norec2. verb1) (to deceive: She completely fooled me with her story.) ukaniti2) ((often with about or around) to act like a fool or playfully: Stop fooling about!) noreti•- foolish- foolishly
- foolishness
- foolhardy
- foolhardiness
- foolproof
- make a fool of
- make a fool of oneself
- play the fool* * *I [fu:l]nounnorec, bedak, butec, zmedenec; dvorni norec, pavliha; figuratively igračkaAll Fools' Day — 1. aprilApril Fool — aprilska šala; žrtev aprilske šaleas the fool thinks so the bell clinks — norec veruje v to, kar si želito make a fool of s.o. — imeti koga za norcato be but a fool to, to be a fool to — ne biti nič v primeri smineralogy fool's gold — železov kršeche is a fool to... — on nič ne pomeni proti...botany fool's parsley — mala trobelikaII [fu:l]1.intransitive verbšaliti se, norčevati se, uganjati norčije; archaic igrati norca;2.transitive verbza norca imeti: ukaniti, osmešiti, varatiIII [fu:l]nounsladko kuhano sadje s smetanoIV [fu:l]adjectiveAmerican colloquially nepreudaren, nerazsoden; smešen, prešeren -
8 granite
['ɡrænit]noun, adjective((of) a type of hard usually grey or red rock used for building: buildings of granite: granite hills.) granit; graniten* * *[graenit]noungeology granitfiguratively trmast; figuratively to bite on granite — zaman si prizadevati
См. также в других словарях:
lovíti — ím nedov. (ȋ í) 1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega: loviti bežečega; gospodinja lovi splašeno kokoš; pes me lovi; otroci se lovijo po dvorišču / udaril jo je in zavpil: ti loviš; pren., ekspr. megle se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metáti — méčem nedov., mêči mečíte; mêtal (á ẹ) 1. s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: otroci radi mečejo kamne; metati polena na kup, ogenj; metati z desno, levo roko / metati kepe v mimoidoče; metati kozarce ob… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klícati — klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ) 1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tŕkati — am nedov. (r̄ ȓ) 1. navadno s skrčenim kazalcem udarjati po vratih, izražajoč prošnjo za vstop: nekdo trka; narahlo, odločno trkati / trkati na okno, vrata / ni trkal, počasi je odprl vrata in vstopil potrkal; ekspr. kaj trkaš tako pozno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čutíti — in čútiti im nedov. (ȋ ú) 1. zaznavati s čutili: čutiti kri v ustih; čutiti mokroto v čevljih; pod prsti je čutil utripanje žile; čutil je, da ga duši; vsi so čutili potres / nepreh. njegova roka ne čuti več / psi so čutili ljudi, zato so lajali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepričeváti — újem nedov. (á ȗ) prizadevati si doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno: zagovarjal je svoje mnenje in zaman so ga prepričevali; prepričevati koga o čem; prepričevati z besedami,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika